Marsikateri lastnik vrta ali sadovnjaka se zdaj ozre proti drevesom in pomisli, da je morda napočil čas za obrezovanje. Obrezovanje dreves je namreč eno izmed ključnih opravil za zdrav razvoj, dobro rodnost in dolgo življenjsko dobo dreves. A strokovnjaki opozarjajo: prezgodnji poseg lahko drevesu naredi več škode kot koristi.

Obrezovanje ima več pomembnih namenov. Z njim odstranjujemo poškodovane, bolne ali pregoste veje, omogočamo boljšo osvetlitev krošnje in izboljšujemo kroženje zraka. Pri sadnem drevju je pravilno obrezovanje še posebej pomembno, saj vpliva na kakovost in količino pridelka.

Pravilno oblikovana krošnja je bolj stabilna, plodovi so bolje osvetljeni, drevo pa porabi manj energije za vzdrževanje nepotrebnih ali slabih poganjkov.

Zgodnja pomlad ni vedno najboljši trenutek

Čeprav mnogi obrezovanje povezujejo z zgodnjo pomladjo, čas za rez ni vedno tako preprost, kot se zdi. Čeprav so dnevi že daljši in temperature občasno prijetne, nevarnost pozebe še ni povsem mimo.

Če drevo obrežemo prezgodaj, lahko pride do več težav. Sveže rane na drevesu so namreč zelo občutljive. Če po obrezovanju nastopi močnejši mraz, se lahko poškodujejo tkiva okoli reza. Takšne poškodbe pogosto postanejo vstopna točka za bolezni, glive ali škodljivce.

Poleg tega lahko prezgodnje obrezovanje spodbudi prezgodnje brstenje. Drevo namreč po rezu pogosto reagira z intenzivnejšo rastjo. Če nato nastopi pozeba, lahko mladi poganjki in cvetni nastavki hitro pomrznejo.

Najboljši čas je tik pred začetkom rasti

Pri večini sadnih dreves je najprimernejši čas za obrezovanje pozna zima ali zelo zgodnja pomlad, tik preden se začne intenzivno brstenje. Pomembno je, da so temperature stabilnejše in da nevarnost hudih pozeb ni več tako velika.

Sadjarji pogosto pravijo, da je pravi čas takrat, ko drevo še miruje, a zima že izgublja moč. Takrat se rane hitreje celijo, drevo pa rez lažje prenese.

Različna drevesa – različni pristopi

Ni pa vseeno, katero drevo obrezujemo. Jablane in hruške običajno dobro prenašajo rez v pozni zimi, medtem ko so koščičarji – na primer breskve, marelice ali češnje – pogosto bolj občutljivi na bolezni, zato jih mnogi strokovnjaki priporočajo obrezovati nekoliko kasneje, pogosto po cvetenju ali po obiranju.

Pri okrasnih drevesih je pristop prav tako različen. Nekatera cvetijo na lanskih poganjkih, zato lahko prezgodnje ali nepravilno obrezovanje pomeni, da tisto leto cvetov sploh ne bo.

Manj je včasih več

Pri obrezovanju velja še eno pomembno pravilo: zmernost. Preveč agresiven rez lahko drevo oslabi in spodbudi nenadzorovano rast novih poganjkov.

Strokovnjaki zato priporočajo, da se vsako leto odstrani le del vej, predvsem tiste, ki so poškodovane, križajoče ali rastejo v notranjost krošnje.

Čeprav se včasih zdi, da se pomlad že prebuja, lahko vreme še vedno preseneti. Pozne pozebe v naših krajih niso redkost, zato je pri obrezovanju smiselno počakati na nekoliko bolj stabilne razmere.

Drevesa imajo svoj ritem in prav potrpežljivost je pogosto najboljša pomoč vrtnarju. Pravilno in ob pravem času opravljeno obrezovanje bo drevesu pomagalo, da bo zdravo raslo, bogato cvetelo in obrodilo tudi v prihodnjih letih.

E-UTRIP

Message History

Delivery option(s)